ESENSKITE BOI NA MALE[EVIJATA

Vo organizacija na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija i Ekolo{kiot pres-centar na vo Male{evskiot region na 19 i 20 Oktomvri be{e odr`ana edukativno-afirmativna poseta "Esenskite boi na Male{evijata".
Za vreme na dvodnevniot prestoj vo ovoj predel, eko-novinarite gi posetija glavnite retkosti i specifi~nosti na eden od naj~istite ekolo{ki regioni, a pritoa bea ostvareni sredbi so gradona~alnikot na op{tina Berovo, Dragi Topalovski i ~lenovite na ekolo{koto dru{tvo "Kladenec" od Peh~evo.
Obozna e prvata to~ka na patuvaweto, prevoj od kade{to geografski po~uva Male{evijata, kraj mnogu siroma{en so voda, {to se prostira na povr{ina od 1.000 kvadratni kilometri. Od niv duri 80-90 otsto se pokrieni so {umi, prete`no me{ana borovo-bukova {uma, a vo jugozapadnite predeli i dabova. Prose~na nadmorska visina e 850 - 1.000 metri, a najvisokata to~ka {to se nao|a na 1.600 metri se vika [umanov ^ukar. Vo dvete op{tini, Berovo i Peh~evo, `iveat okolu 20.000 lu|e, od koi 15.000 vo Berovo, a 6.000 vo Peh~evo. Sostavot na naselenieto e 96 otsto Makedonci, a ostanatite se Romi, Turci, Srbi i Vlasi.
[to se odnesuva do industrijata, najrazviena e drvnata pa tekstilnata. Pogolem del od naselenieto, pokraj anga`iranosta vo stopanstvoto i industrijata, se zanimava i so sto~arska dejnost, zaradi {to na teritorijata na Male{evijata ima okolu 40.000 ovci. Najpoznati se male{evskiot kompir i sireweto.
Zemjenite formi se edni od najpoznatite karakteristiki i specifi~nosti na Male{evijata koi se nao|aat vo oblasta Parka~, vo Peh~evskiot region, na nadmorksa visina od 1.100 metri. Toa se formi sozdadeni pod dejstvo na erozijata, od koi ednite li~at na stolbovi ili piramidi so visina od 40 - 50 metri, a drugite na ostri izbrazdeni planinski srtovi koi vrtoglavo, vo dol`ina od 80 - 90 metri, se spu{taat vo provalija.
Geolo{ki gledano, kako {to re~e Sokol Klin~arov od Slu`bata za `ivotna sredina pri Ministerstvoto, Parka~ot e sozdaden od ezerski sedimenti koi pred 10 milioni godini se talo`ele na dnoto na golemoto Berovsko-peh~evsko Ezero. Vo zavr{niot del na dnoto na ezeroto, sega vrvot na zemjenite formi, se gledaat ~akal i krupni kamewa. Celata ovaa ezerska terasa na Parka~ot e formirana pred 4 - 5 milioni godini.
Vrvot na formite, koi datiraat od pred milion godini, e pokrien so kombinacija od me{ovita vegetacija, bel i crn bor, dab i breza, {to samo po sebe pretstavuva u{te edna golema retkost. Vakvi sli~ni zemjeni formi vo Makedonija ima samo na nekolku mesta, a vo ovoj predel mo`at da se najdat i vo seloto Trebotivi{te. Od ovaa to~ka ima prekrasna panoramska gletka na cela Male{evija i na gradot Berovo.
Sledna to~ka na mar{rutata be{e izvori{niot del na rekata Bregalnica, nare~en Ramna reka, dodeka ve~erta na Berovsko Ezero be{e odr`ana sredba so gradona~alnikot i ~lenovite na "Kladenec".
Topalovski informira{e za aktivnostite na lokalnata samouprava i nevladinite organizacii {to se prezemaat vo odnos na za{titata na `ivotnata sredina. Spored nego, idnite perspektivi na ovoj region se turizmot i zemjodelsko-sto~arskoto proizvodstvo na zdrava i ekolo{ki ~ista hrana. "Seto ova mo`e da se realizira dokolku se ima poddr{ka od soodvetnite dr`avni institucii i Vladata na Republika Makedonija", re~e Topalovski i dodade deka Male{evijata, zaedno so regionot od drugata strana na granicata vo Republika Bugarija, se proglaseni za edni od naj~istite predeli vo Evropa. Vo Male{evijata postoi i retkoto endemi~noto rastenie, karnivora, koe se hrani so insekti.
Jasminka Pa{aliska-Andonovska, proekt-koordinator na ED "Kladenec", re~e deka nivnite napori vo izminative pet godini glavno bile naso~eni kon ~istewe na divite deponii, kampawi za za{tita na prirodnite retkosti i edukacija na naselenieto za podignuvawe na javnata svest za ~ista `ivotna sredina.
Izrabotkata na lokalen akcionen ekolo{ki plan za op{tina Peh~evo, koj{to minatata godina bil usvoen od Sovetot na op{tinata, pretstavuva seriozen strate{ki plan za razre{uvawe na problemite {to ve}e se registrirani. Toa se problemot so vodata za piewe, cvrstiot otpad, nekontroliraniot razvoj i degradacijata na prirodata, se~eweto i uni{tuvaweto na {umite, zagaduvaweto na po~vata od upotreba na hemiski sredstva i otpadni vodi od industrijata i doma}instvoto.
Vo momentov, ova ekolo{ko dru{tvo raboti na lokalnata inicijativa za poddr{ka na organskoto zemjodelstvo i plasman na proizvodite vo zemjava i stranstvo i na aktivnostite za za{tita na vodozafatot na Peh~evska Reka.
Golem problem vo ovoj region pretstavuva zagaduvaweto na rekata Bregalnica, koe bara regionalen pristap i koordinacija na pove}e vladini i nevladini institucii. Vo taa nasoka Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe izgotvi programa so koja }e se izvr{i valorizacija na vrednostite na Male{evijata i nivna za{tita.
Edno od pra{awata koi treba da se postavat e odr`livoto koristewe na {umskite resursi, so ogled na toa deka e razviena drvnata industrija, i problemot so rekata Bregalnica, koja e edinstven recipient za industriskite otpadnite vodi od Peh~evo i Berovo. Problem pretstavuvaat i ribnicite locirani po Bregalnica i do ezeroto, vo odnos na nivnoto vlijanie vrz kvalitetot na vodite.
Poseben stepen na za{tita, spored Klin~arov, treba da se obezbedi za Berovsko Ezero, a peh~evskata i berovskata deponija koi se postojano opo`areni, da se dislociraat. Golema opasnost pretstavuva koga po do`dovnite periodi, filtratot od deponiite, koj e najotroven, poleka se sliva i odi vo podzemnite vodi na Bregalnica, od kade{to potoa se navodnuvaat zemjodelskite kulturi.
Spored stru~nite prametri, vo momentov peh~evskata deponija e poopasna od berovskata, i zatoa itno treba da se najde itno re{enie so izgradba na zaedni~ka deponija koja vo po~etokot }e ima minimalni sanitarni uslovi.
Me|u drugoto, Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe od poodamna zagovara del od iskoristeniot kop na rudnikot za jaglen vo Ratevo, koj e pri kraj so eksploatacija, da bide soodvetno ureden. Za re{avaweto na ovoj problem Ministerstvoto e spremno da obezbedi pogolem del od sredstvata.
U{te edna od zna~ajnite retkosti na Male{evijata pretstavuva "gorskiot kristal", koj vo Makedonija go ima samo vo oblastite okolu seloto Ma~evo. Ovok redok mineral, kristalen kvarc, po svojot sostav e silicium dioksid. Vo odredeni geotektonski i geotermi~ki uslovi, rastvorite na silicium dioksid koga se ladat poleka kristaliziraat vo neobi~ni i edinstveni formi. Toj hemiski sostav kristalizira samo na eden na~in, vo vid na heksagonalna piramida i e potpolno proyiren i ~ist.
Zaradi svojata retkost i ~istota, ovoj vid kristal ima golema vrednost na svetskite pazari i ~esto e cel na divi kopa~i.